Božične igre za vso družino: izberite glede na prostor in željo po tekmovanju
Otrok bi že iskal zaklad po sobi, del družine pa želi ostati za mizo. Skupno praznično zgodbo lahko začnete takoj, sede in brez pripomočkov. Za iskanje zaklada potrebujete slikovne namige in dogovorjen prostor, reševalci ugank pa lahko ostanejo za mizo. Igro zato izberite glede na pogoje in željo po igranju, ne glede na starost sodelujočih.
Katero igro izbrati glede na prostor, pripomočke in željo po tekmovanju?
Izbirate lahko med skupno zgodbo, ugibanjem božičnih pesmi, kvizom, ugibanjem predmeta, pantomimo in iskanjem zaklada. Oznaka brez pripomočkov pomeni, da ne potrebujete niti kartic ali telefona.
Šest božičnih iger za vso družino
| Igra | Prostor | Pripomočki in priprava | Način igranja |
|---|---|---|---|
| Skupna zgodba | Za mizo | Brez pripomočkov | Skupaj |
| Ugibanje božičnih pesmi | Za mizo | Brez pripomočkov | Skupaj ali v ekipah |
| Pantomima | Za mizo ali v sobi | Brez pripomočkov | Skupaj ali v ekipah |
| Kviz | Za mizo | Predmeti in skice | Skupaj ali v ekipah |
| Ugibanje predmeta | Za mizo | Izbran predmet iz domačega okolja | Skupaj ali v ekipah |
| Iskanje zaklada | Miza in soba | Risbe in skrivališča | Skupaj |
Pri skupnem igranju ustvarjate ali iščete rešitev kot ena skupina. Pri igri v ekipah se lahko dogovorite za točko za skupni odgovor, ne za najhitrejši vzklik. Točkovanje ni obvezno.
Podobno kot pri drugih igrah za praznovanje z otroki vloge razdelite glede na to, kaj kdo želi početi, ne samodejno glede na starost.
Če želite ostati za mizo in ugibati v ekipah, brez priprav izberite božične pesmi; če pa želite pripraviti nazorne naloge, izberite kviz.

Za mizo brez pripomočkov: skupna praznična zgodba
Dogovorite se za vrstni red in izberite nekoga, ki začne s stavkom: »Pod božičnim drevescem se je zaslišalo trkanje.« Nato vsak nadaljuje zadnji prispevek; celotne zgodbe ni treba vsakič ponavljati od začetka.
Dodate lahko stavek, eno samo besedo ali kretnjo. Ko otrok reče »mačka«, lahko soigralec nadaljuje: »Potrkala je mačka, ki je iskala svoje darilo.« Če otrok namesto besed uporabi kretnjo, predlagajte stavek, ki jo vključi v dogajanje. Tako pri besedi kot pri kretnji preverite, ali stavek izraža njegovo zamisel. Njegove zamisli ne izboljšujte po svoje.
Po želji lahko igro popestrite tako, da pokažete na predmet v prostoru; ni ga treba vnaprej pripraviti. Otrok na primer pokaže na skodelico, soigralec pa predlaga: »Mačka je v skodelici našla majhno zvezdo. Si tako mislil?« Otrok se lahko strinja ali nakaže drugačno možnost.
Igralec, ki želi ostati na svojem sedežu, si lahko izmisli nov lik, odloči, kaj bo mačka naredila z zvezdo, ali predlaga zaključek. Kdor trenutno ne želi nadaljevati, lahko svoj prispevek izpusti in se vključi pozneje.
V zgodbi ni pravilnih ali napačnih odgovorov. Za zaključek se dogovorite skupaj, na primer ko mačka najde svoje darilo. Zadnji stavek lahko pove kdorkoli, ki si to želi; najboljšega pripovedovalca ne izbirajte.
Ugibanje božičnih pesmi: z mrmranjem ali besednimi namigi
Pri božičnih pesmih se najprej ustno dogovorite za naslove, med katerimi boste izbirali; pripomočkov ne potrebujete. Vsak lahko predlaga znano pesem, vendar ne predvidevajte, da vsi poznajo iste. Če se možnosti pomešajo, jih pred naslednjim krogom ponovite na glas.
Eden od igralcev si med dogovorjenimi možnostmi na skrivaj izbere božično pesem in zamrmra melodijo ali ponudi besedni namig za njen naslov. Pri naslovu »Sveta noč« se lahko namig glasi: »Naslov omenja nekaj svetega in čas po mraku.« Samega naslova še ne razkrije.
Nikomur ni treba peti ali mrmrati. Kdor tega ne želi, si lahko sam ali s soigralcem izmisli besedni namig. Otroku, ki še ne bere, lahko soigralec potiho našteje dogovorjene naslove in mu prepusti izbiro enega od njih. Namig lahko nato podata skupaj; otrok se lahko odloči tudi samo za ugibanje. Pri besedni različici je mogoče naslov uganiti tudi brez poznavanja melodije. Vse te vloge lahko opravljate sede.
Pri skupni različici se pogovarjajte o predlogih in poskusite najti naslov brez točk in časovnega pritiska. V ekipah se najprej posvetujte in šele nato povejte skupni odgovor. Ko razkrijete naslov, naj naslednjo pesem zastavi nekdo drug, ki si to želi.
Če kdo pesmi ne pozna, preprosto povejte naslov brez pripomb o njegovem znanju. Namesto da podaljšujete neuspešno ugibanje, izberite drugo dogovorjeno božično pesem.

Preprost božični kviz z odgovorom že v sami nalogi
Tokrat rešitev razkriva že sama naloga, ne pa poznavanje pesmi ali prazničnih običajev. Pripravite papir, svinčnik in predmete glede na izbrane naloge. Slike in predmete razporedite tako, da jih bodo videli vsi za mizo. Najprej jih skupaj poimenujte, da bo vsak vedel, na kaj se bo vprašanje nanašalo.
Vprašanje povejte na glas in hkrati pokažite sliko ali predmete. Po potrebi ga ponovite ali poenostavite. Navedeni odgovori so namenjeni tistemu, ki zastavlja vprašanja; igralcem jih razkrijte šele po skupnem predlogu.
- Lik na darilu. Narišite darilo z zvezdo, ob njem pa še ločeno zvezdo in krog. Vprašajte: »Kateri od teh likov je tudi na darilu?« Odgovor: zvezda. Dovolj je, da nanjo pokažete.
- Kaj je na škatli? Na škatlo položite trak, obnjo pa kapo. Recite: »Trak je na škatli, kapa pa ob njej. Kaj je na škatli?« Odgovor: trak.
- Nadaljevanje vzorca. Narišite zaporedje zvezda–krog–zvezda–krog–zvezda, ob njem pa še ločeno zvezdo in krog. Recite: »Ves čas ponavljamo zvezdo in krog. Kaj sledi takoj za naslednjo zvezdo?« Odgovor: krog. Lahko ga pokažete ali dorišete na konec zaporedja.
Po vprašanju naj se ekipa posvetuje in šele nato pove ali pokaže skupni odgovor. Preden ga potrdite, nagovorite tudi tiste, ki se niso oglasili prvi: »Nam želiš pokazati svoj odgovor?«
Otrok, ki še ne bere, lahko izbere lik ali predmet, ne da bi potreboval pomoč pri besedilu. Pri vzorcu lahko počasi kažete na pare in jih skupaj poimenujete.
Pri zastavljanju vprašanj se izmenjujte. Tudi igralec, ki ostane na svojem sedežu, lahko pripravi sliko, zastavi vprašanje ali rešuje nalogo. Od pripravljenih vprašanj lahko preidete k lastnim namigom.
Ugibanje predmeta: namige dodajajte postopoma
Dogovorite se, ali boste izbirali med stvarmi na mizi ali v prostoru. Eden od igralcev si na skrivaj izbere predmet iz tega nabora. Ničesar ni treba kupovati ali skrivati: skrivna je le izbira, predmet lahko ostane na očeh. Ugibanje z zavezanimi očmi ni potrebno.
Namige podajajte enega za drugim: najprej splošno lastnost, nato videz in nazadnje uporabo. Po vsakem naj se drugi posvetujejo in povedo skupni predlog. Če imate doma papirnato darilno vrečko z ušesci, poskusite s tem zaporedjem:
- »Iz papirja sem.«
- »Imam ušesca, a ne slišim.«
- »Vame lahko položite darilo.«
Če namig ustreza več stvarem, drugačnega predloga ne označite takoj za napačnega. Povejte, kaj se ujema, in dodajte namig, po katerem se vaš predmet razlikuje od drugih.
Ko predmet razkrijete, naj naslednjega izbere nekdo drug, ki si to želi, ne glede na to, kdo je uganil. Tako lahko otroci in odrasli preizkusijo obe vlogi. Kdor ostane na svojem sedežu, lahko izbira med predmeti v svojem vidnem polju, daje namige in ugiba.
Otrok, ki še ne bere, lahko svojo izbiro zašepeta soigralcu ali mu predmet neopazno pokaže. Namig pripravita skupaj, pove pa ga lahko katerikoli od njiju. Če otrok raje kaže kot opisuje, lahko uporabo predmeta nakaže s kretnjo.

Božična pantomima stoje ali sede
Namesto opisovanja predmeta poskusite brez besed prikazati praznično opravilo: zavijanje darila, okraševanje drevesca ali mešanje testa. Drugi skupaj ugibajo, kaj igralec počne. Pripomočkov ali kartic ne potrebujete. Igralec, ki prikazuje, si zamisel izbere sam in jo zadrži zase ali pa mu jo nekdo zašepeta tako, da ga tisti, ki ugibajo, ne slišijo.
Pri igri sede zadoščajo kretnje rok in obrazna mimika. Med prikazovanjem bodite obrnjeni proti tistim, ki ugibajo, da bodo videli tudi drobne gibe. Pri zavijanju darila nakažite razgrinjanje papirja, prepogibanje robov in zavezovanje pentlje. Ni treba prikazati celotnega opravila, dovolj je njegov prepoznavni del. V paru lahko eden drži namišljeno škatlo, drugi pa jo zavija.
Otroku, ki še ne bere, na samem ustno ponudite izbiro: »Želiš zavijati darilo ali mešati testo?« Pri igri v paru lahko sam izbere, katero kretnjo bo prikazal in kaj bo prepustil soigralcu. Ta otroka dopolnjuje, ne prikazuje vsega namesto njega.
Igrajte brez časovne omejitve. Če drugi ne najdejo odgovora, lahko igralec doda še kakšno kretnjo, prosi za soigralca ali za drugo zamisel. Pri ugibanju sprejmite tudi drugačno poimenovanje istega opravila, na primer »zavijaš škatlo« namesto »zavijaš darilo«. Nikogar ne silite v prikazovanje; kdor tega ne želi, lahko samo ugiba.

Iskanje zaklada: iskalci v sobi, reševalci ugank za mizo
Če želite izkoristiti tudi prostor v sobi, poskusite z iskanjem po slikovnih namigih. Iskalci prinašajo namige nazaj k mizi, kjer o naslednjem cilju odloča vsa skupina.
- Pripravite mesta in slike. Dogovorite se za eno sobo in mesta, ki bodo vključena v igro. Dovolj sta papir in svinčnik: narišite predmete, ki jih tam res imate. Vsaka slika naj vodi do določenega mesta z naslednjim namigom. Če je podobnih predmetov več, k izbranemu položite list z oznako in enako oznako dodajte tudi na risbo. Pred začetkom preverite, ali je namige mogoče najti in vzeti brez premikanja pohištva ali plezanja.
- Pripravite preprosto pot. K blazini, za katero ste se dogovorili, položite risbo knjige, pri izbrani knjigi pa skrijte papirnato zvezdo. Prvo risbo, na kateri je blazina, družina dobi za mizo. Slike ne potrebujejo biti popolne, predmeti na njih pa naj bodo prepoznavni.
- Vsak namig rešite skupaj. Iskalci prinesejo risbo knjige od blazine nazaj k mizi. Reševalci si jo ogledajo in predlagajo, katero knjigo označuje. Šele po skupnem dogovoru iskalci nadaljujejo do knjige. Pri igri ne gre za to, kdo bo najhitrejši posameznik.
Otrok, ki še ne bere, lahko prepozna sliko, pokaže cilj ali prinese namig. Sedeči reševalec lahko prinesene risbe razvršča po vrsti, jih povezuje in glede na opremo sobe predlaga naslednje mesto. Vloge so prostovoljne in jih lahko med iskanjem zamenjate. Kdor je pripravil pot in pozna rešitev, lahko ob negotovosti ponudi namig.
Najdeno zvezdo prinesite k mizi kot skupni zaklad. Namesto nje lahko tam čaka skupna risba ali sporočilo; sladkarij, novih daril ali posebne nagrade za vsakega ne potrebujete.
Začnite z eno potezo brez točkovanja
Ko izberete igro, po njenih pravilih prikažite eno celotno potezo, da bodo drugi videli, kaj bodo počeli. Začnete lahko takole:
»Pokazal bom eno potezo, za zdaj brez točk. Nato se bomo pogovorili, ali vam vloge ustrezajo ali jih želite zamenjati.«
Poskusne poteze ne upoštevajte pri seštevku točk niti pri tekmovalni različici. Po prikazu vprašajte, ali želi kdo zamenjati vlogo, igrati v paru ali dobiti preprostejšo nalogo. Kdor ne želi sodelovati, mu ni treba pojasnjevati, zakaj. Ko se dogovorite, določite, kdo začne, in se takoj lotite igre.
Pogosta vprašanja
Kaj pri božičnih igrah pomeni oznaka »brez pripomočkov«?
Izbirate lahko med skupno zgodbo, ugibanjem božičnih pesmi, kvizom, ugibanjem predmeta, pantomimo in iskanjem zaklada. Oznaka brez pripomočkov pomeni, da ne potrebujete niti kartic ali telefona.
Kako sede s pantomimo prikazati zavijanje darila?
Pri igri sede zadoščajo kretnje rok in obrazna mimika. Med prikazovanjem bodite obrnjeni proti tistim, ki ugibajo, da bodo videli tudi drobne gibe. Pri zavijanju darila nakažite razgrinjanje papirja, prepogibanje robov in zavezovanje pentlje. Ni treba prikazati celotnega opravila, dovolj je njegov prepoznavni del. V paru lahko eden drži namišljeno škatlo, drugi pa jo zavija.
Kaj storiti pri ugibanju predmeta, če namig ustreza več stvarem?
Če namig ustreza več stvarem, drugačnega predloga ne označite takoj za napačnega. Povejte, kaj se ujema, in dodajte namig, po katerem se vaš predmet razlikuje od drugih.
Dodajte komentar