Noč čarovnic za otroke brez strašenja: načrt po otrokovi meri

»Želiš papirnato bučo, jesensko listje ali raje nič okrasja?« Tudi odgovor »nič od tega« je povsem v redu. Noč čarovnic za otroke brez strašenja se lahko začne s preprostim dogovorom o tem, česa otrok na praznovanju ne želi — brez prepričevanja, da se vendar nima česa bati. V skladu z dogovorom boste izbrali okrasje, oblačila in mirne igre.

Najprej se dogovorite, česa na praznovanju ne bo

Sprašujte o konkretnih motivih in situacijah, ne o tem, ali bo otrok »pogumen«. Vprašanja zastavljajte posamično in počakajte na odgovor:

• »Ali so kakšne slike ali liki, ki jih tu ne želiš?« Motivov, ki jih zavrne, ne vključujte v priprave.
• »Te moti zakrit obraz?« Če ga to moti, načrtujte praznovanje z odkritimi obrazi.
• »Naj pustimo luči prižgane?« Če otrok ne želi polmraka, luči ne zatemnjujte niti zaradi vzdušja.
• »Želiš vnaprej vedeti, kaj se bo dogajalo?« Načrtovani potek preprosto opišite z besedami, brez uprizarjanja prizorov.

Otrok lahko odgovori z besedo, s kazanjem ali z izbiro med ponujenimi možnostmi. Zavrnitve mu ni treba utemeljevati. Molčanja ali nejasnega odgovora ne jemljite kot privolitev. Če niste prepričani, ta element za zdaj izpustite.

Če vprašanja ne razume, ga povežite z nečim znanim: »Ali ti bo ustrezalo, če pustimo luči prižgane tako kot zdaj?« Ne gre za preizkušanje odziva na nekaj neprijetnega, temveč za dogovor o tem, kakšno bo praznovanje.

Če na primer ne želi presenečenj, mu vnaprej povejte, kaj pripravljate, in ne načrtujte nobenega skrivnega učinka. Ne preverjajte, kako majhno presenečenje bi še prenesel, in mu ne kažite slik strašljivih bitij »za preizkus«.

Pred praznovanjem postopoma pokažite le nevsiljive okraske in oblačila, o katerih res razmišljate. Najprej si jih oglejte sami; otroku ni treba pokazati celotnega izbora motivov za noč čarovnic. Povejte tudi, kje bo okrasek in kdaj si lahko obleče oblačila.

V skladu z dogovorom nato ponudite prvi majhen papirnati okrasek — kot predlog, ne kot že sprejeto odločitev.

Ponudite papirnate buče in listje, lahko tudi brez obrazov

Namesto strašljivih bitij ponudite preprost obris buče ali papirnate jesenske liste. Za liste uporabite rumeno, rjavo ali zeleno barvo, ki jo že imate doma. Otrok lahko izbere samo liste, samo bučo ali nič — tudi ti motivi mu morda ne ustrezajo.

Pripravite si: barvni ali navadni papir, svinčnik ali barvice, škarje in lepilo. Če nimate oranžnega papirja, ni treba ničesar dokupiti: bučo lahko izrežete iz belega papirja in jo pobarvate z barvico, ki jo imate pri roki.

1. Narišite in izrežite osnovno obliko. Na papir skicirajte širši oval z rahlo vdolbino na zgornjem robu. Ni treba, da je simetričen ali da se povsem ujema s predlogo. Velikost prilagodite mestu, kamor ga želite postaviti. Posebej izrežite kratek papirnati pecelj. Oblike lahko vnaprej pripravi starš, da se otrok lahko pridruži šele pri okraševanju.
2. Ponudite barvanje in možnost dodajanja obraza. Belo bučo lahko otrok pobarva, barvni papir pa lahko pusti nepobarvan. Oči in nasmeh dodajte le, če si ju želi. Če obraza ne želi, ga ne narišite niti na koncu kot »izboljšavo«. Končni izdelek je lahko tudi samo oblika s pecljem.
3. Prilepite papirnati pecelj. Na spodnji del peclja nanesite lepilo in ga s hrbtne strani prilepite na zgornji rob buče, tako da štrli navzgor. Če otrok želi, dodajte še izrezan papirnati list. Dovolj je, da ga narišete kot oval s konico; drobni zobci in žilice niso potrebni. Če je otrok izbral samo listje, buče sploh ne pripravljajte.

Končani okrasek najprej postavite na predlagano mesto in se skupaj odločite, ali bo tam ostal. Že ena buča ali list, ki otroku ustreza, je lahko vse okrasje. Ni vam treba zapolniti oken ali okrasiti vsake stene. Če otrok ne želi razstaviti slike, lahko ostane pospravljena med drugimi risbami.

Kostum brez maske ali preprosto brez kostuma

Pri oblačilih začnite s tem, kar že imate v omari, in z vprašanjem: »Želiš ostati v svojih oblačilih ali se želiš v koga preobleči?« Če otroka kostum mika, mu ponudite predloge, ki jih pozna. To, da ima rad določen lik, še ne pomeni, da se želi vanj preobleči.

Preprosti kostumi za noč čarovnic iz vsakdanjih oblačil so lahko videti na primer takole:

• Slikar: majica, starejša odpeta srajca in hlače iz domače omare.
• Vrtnar: zelena majica in hlače. Predpasnik dodajte le, če ga že imate doma in ga otrok želi uporabiti.
• Znan pravljični lik: medvedka Puja lahko na primer nakažete z rdečo majico in rumenimi ali rjavimi hlačami. Ta možnost je smiselna le, če ga otrok pozna in si ga sam izbere.

Oblačila naj lik le nakažejo. Ni treba, da se povsem ujemajo s sliko ali da ga drugi takoj prepoznajo. Za dokončanje kostuma ne potrebujete maske, poslikave obraza ali kupljenega dodatka.

Izbrana oblačila otroku pokažite vnaprej in mu ponudite, da jih pomeri, če želi. Strinjanje z idejo ne pomeni, da mora obleči vse: tudi mali slikar si lahko želi majico, srajco pa zavrne.

Če se otrok ne želi preobleči, so vsakdanja oblačila povsem enakovredna izbira, ne nedokončan kostum. Udeležbe na praznovanju ne pogojujte s preoblačenjem ali fotografiranjem v kostumu.

Tri mirne dejavnosti brez tekmovanja in strašljivih učinkov

Za skupne igre uporabite papirnate oblike, ki ste jih že pripravili. Vsako dejavnost najprej na kratko opišite in pokažite, kaj boste pri njej počeli. Otrok se lahko pridruži, lahko pa tudi samo opazuje.

Iskanje papirnatih buč. Buče razporedite na vidna mesta v znanem, osvetljenem prostoru, na primer na mizo ali kavč. Vnaprej povejte: »Skupaj bomo iskali buče. Lahko mi jih kažeš ali jih prineseš sem na mizo.« Ne prekrivajte jih in jih ne iščite v temi. Če želi otrok le kazati, jih pobirajte vi. Igra nima zmagovalca ali časovne omejitve in ni treba najti vseh oblik. Odlagajte jih na skupno mesto, ne da bi šteli, kdo jih je prinesel več.

Sestavljanje jesenske slike. Na mizo položite papir za podlago in pripravljene papirnate liste ali buče. »Te oblike lahko razporejamo po papirju, kakor nam je všeč.« Otrok jih lahko premika, obrača ali združuje po svojih zamislih. Ni mu treba posnemati predloge. Če ne ve, kako začeti, lahko na podlago položite en list in naslednji korak prepustite njemu. Lepilo ponudite le kot možnost: slika lahko ostane sestavljena brez lepljenja. Ni treba, da nastane končan okrasek, ki ga boste razstavili — dejavnost je lahko že samo razporejanje.

Skupno pripovedovanje ob slikah. Izberite nekaj slik z motivi, ki jih otrok pozna in mu ustrezajo. Pojasnite, da boste iz njih skupaj sestavili zgodbo. Začnite na primer tako: »Na mizi je ležala buča, ob njej pa rumen list.« Nato ponudite še druge slike. Otrok lahko doda stavek, pokaže, katera slika naj sledi, ali pa nadaljevanje prepusti vam. Če brez besed izbere sliko, jo sami vključite v pripoved. Ni vam treba ob vsaki sliki spraševati, kaj bo sledilo; tudi poslušanje je možnost. V zgodbo ne vnašajte strašljivega preobrata ali nenadnega zvočnega presenečenja.

To so ločene možnosti, ne obvezne postaje. Sodelovanja ali dokončanja dejavnosti ne povezujte z nagrado; prav tako ne nagrajujte hitrosti ali premagovanja strahu. Lahko ostanete pri eni sami igri.

Sestavite prilagodljiv program in se dogovorite z gosti

Iz izbranih dejavnosti sestavite sproščen program z jasnim začetkom in koncem. Otroku vnaprej povejte, kaj bo sledilo, brez navajanja točnih ur:

1. Pozdrav in ogled. Pozdravite se v znanem prostoru in si skupaj na kratko oglejte, kaj je pripravljeno, vključno z izbranim okrasjem. Prihod gostov naj spremlja običajen pozdrav, ne predstava s kostumi ali presenetljivo razkritje okrasja.
2. Izbira dejavnosti. Ponudite iskanje papirnatih buč ali sestavljanje jesenske slike. Začnite s tem, kar izbere otrok; drugo možnost lahko pustite ob strani.
3. Nadaljevanje po želji. Skupno zgodbo ob slikah dodajte, če je zanjo zanimanje. Ni obvezen zaključek — lahko je tudi prva dejavnost, če jo otrok izbere.
4. Napovedan zaključek. Že ob predstavitvi programa recite na primer: »Na koncu bomo pospravili slike in s tem bo naše praznovanje končano.« Ob zaključku na to mirno spomnite in se vrnite k običajnemu domačemu dogajanju. Praznovanje se lahko konča, še preden opravite vse ponujene dejavnosti.

Gostom že pred obiskom pošljite jasno sporočilo in jih prosite, naj z dogovorom seznanijo tudi otroke, ki bodo prišli z njimi:

»Letos bomo doma praznovali brez mask in strašenja, z odkritimi obrazi. Kostumi so po želji. Prosimo, ne pripravljajte nobenih skrivnih učinkov ali strašljivih presenečenj, niti za šalo. Vsak se bo dejavnostim pridružil le, če bo želel.«

Z gosti se o morebitnih kostumih ali njihovih zamislih za program dogovorite vnaprej, ne šele ob prihodu. Tudi pri dogovorjenem poteku pa si lahko otrok premisli.

Ko otrok reče dovolj: sprememba, odmor ali konec

Če otrok reče »nočem« ali ga postane strah, dejavnost prekinite. Dovolj je miren »V redu, ni nam treba nadaljevati.« Ne zahtevajte, naj zaradi gostov zdrži še malo, in ga ne primerjajte z drugimi. Izpustite stavke, kot sta »saj ni nič takega« ali »poglej, drugih ni strah«.

Pospravite predmet, ki ga otrok zavrača, ali končajte igro. Okrasek umaknite iz vidnega polja, ne le nekoliko dlje. Brez njegovega soglasja ne poskušajte takoj z drugo različico iste stvari, da bi pokazali, da ga ta ne bo več motila. Tudi če je otrok okrasek prej izbral sam, ga lahko zdaj zavrne.

»V redu, to bučo bomo pospravili. Želiš početi kaj drugega, si vzeti odmor ali za danes končati?«

Možnosti ponudite brez pritiska in pustite otroku, da odgovori. Če se ne more takoj odločiti, vam vprašanja ni treba ponavljati; za zdaj ostanite ob njem. Odmora ne pogojujte z obljubo, da se bo vrnil k programu. Med odmorom vam ni treba takoj iskati nadomestne zabave. Če želi končati, se ne pogajajte o »zadnji buči« ali dokončanju slike.

Gostom lahko preprosto rečete: »To igro zdaj končujemo, pospravimo pripomočke.« Otroku jim ni treba pojasnjevati ali zagovarjati svoje odločitve.

K praznovanju se vrnite le, če otrok pokaže zanimanje — ne zato, ker so pripomočki še pripravljeni ali ker gostje čakajo. Če ne želi niti blage različice noči čarovnic, lahko praznovanje preložite ali ga letos povsem izpustite.

Pogosta vprašanja

Kako začeti praznovanje noči čarovnic za otroke brez strašenja z dogovorom o tem, česa otrok na praznovanju ne želi?

»Želiš papirnato bučo, jesensko listje ali raje nič okrasja?« Tudi odgovor »nič od tega« je povsem v redu. Noč čarovnic za otroke brez strašenja se lahko začne s preprostim dogovorom o tem, česa otrok na praznovanju ne želi — brez prepričevanja, da se vendar nima česa bati. V skladu z dogovorom boste izbrali okrasje, oblačila in mirne igre.

Ali je lahko otrok na praznovanju v vsakdanjih oblačilih, če ne želi kostuma?

Če se otrok ne želi preobleči, so vsakdanja oblačila povsem enakovredna izbira, ne nedokončan kostum. Udeležbe na praznovanju ne pogojujte s preoblačenjem ali fotografiranjem v kostumu.

Kaj storiti, ko otrok med praznovanjem reče »nočem« ali ga postane strah?

Če otrok reče »nočem« ali ga postane strah, dejavnost prekinite. Dovolj je miren »V redu, ni nam treba nadaljevati.« Ne zahtevajte, naj zaradi gostov zdrži še malo, in ga ne primerjajte z drugimi. Izpustite stavke, kot sta »saj ni nič takega« ali »poglej, drugih ni strah«.